Naloga: Recenzija knjige

Niko Kralj: Neznani znani oblikovalec je katalog istoimenske razstave, ki je bila v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v ljubljanskem gradu Fužine na ogled do začetka letošnjega marca. Tako kot razstava, nas tudi publikacija popelje skozi oblikovalski opus velikana slovenskega oblikovanja. Avtorici Barbara Predan in Špela Šubic na svojevrsten način pritegneta bralca in ga popeljeta v Kraljev svet – svet izjemne prakse prepleten s teorijo, ki jo je redno objavljal. Ponudita zgodbo, ki se je do zdaj skrivala le v arhivih. V obširni dokumentaciji, ki jima jo je družina Kralj zaupala v obdelavo, se je skrivalo več kot 140 člankov, razprav in zapiskov. V katalogu, ki spremlja razstavo, je poleg besedil obeh avtoric, biografije, bibliografije, opisov ter ponatisov intervjujev na sistematičen način predstavljeno vse oblikovalčevo delo ter izbrana besedila, ki so razdeljena v tri poglavja: Evolucija in mutacija v oblikovanju, Predvidevanja in Vzgoja oblikovalcev. Niko Kralj je oblikovalec, ki se je zavedal pomembnosti sinergije med prakso in teorijo. Tok misli je podprl s hitrimi skicami in ga kasneje potrdil ali ovrgel v praksi, hkrati pa jih vestno uporabljal tudi pri aktivnem osveščanju javnosti ter pedagoških procesih.

Na začetku knjige Špela Šubic oriše Kraljevo vlogo pionirja industrijskega oblikovanja in njegovo delo v tovarni pohištva Stol Kamnik (1951-60), na Inštitutu za industrijsko oblikovanje na ljubljanski FAGG (1966-92) ter delovanje v Organizaciji za razvoj industrije pri Združenih narodih (UNIDO). Kralj se je veliko posvečal tudi pedagoškemu procesu in se zavedal pomembnosti povezave mladih oblikovalcev z industrijo. Izjava »vzgajati bi morali oblikovalce s široko razgledanostjo in obsežnim tehničnim znanjem, da bi lahko samostojno posegali na nova področja oblikovanja« kaže prodornost Kraljevega razmišljanja.

Medtem ko se Šubičeva veliko bolj ukvarja z opredeljevanjem Kraljeve vloge v zgodovini slovenskega industrijskega oblikovanja, se Barbara Predan ukvarja s Kraljevim teoretskim delom. Prav posrečena je primerjava s pajkom. Predanova navaja, da je arheolog Norman Platnick nekoč zapisal, da si, kjerkoli že si, le slab meter oddaljen od najbližjega pajka – njegove prisotnosti se, seveda, ne zavedamo. Povezovanje Platnickove misli s Kraljevim oblikovanjem v času Jugoslavije je izjemna analogija. Njegovo oblikovanje je prodorno in vidno na skoraj vsakem koraku, pa se tega večina ljudi ne zaveda. V tem je njegov čar. Kot navaja Predanova, Kralj pravilno zaključi, da okvir oblikovanja konkretno presega zgolj osebne kaprice oblikovalca in da le ta s svojim prispevkom gradi materialno kulturo, pušča sled in gradi strukturne mreže, ki uravnavajo naše življenje. Naprednost in aktualnost njegovih misli se kaže s kratkim pregledom njegovih predvidevanj razvoja pohištva.

Predanova odlično vleče vzporednice med Sullivanovo miselnostjo in naravnanostjo Kraljevega miselnega toka, ki temelji na naravnih zakonih. Kralj nadgradi Bauhausovo načelo Form follows function v obliki nasprotnega načela Function follows form. Sinergija delovanja med formo in funkcijo je zanj pomembna, potrditev svoje trditve pa išče v oblikah in dogodkih, ki jih ustvarja in doživlja narava. Avtorica besedila je med drugim poudarila tudi, da je Kralj močno zastopa trditev, da ključ dobrega oblikovanja ni v iskanju rešitve, ampak v odkritju pravega problema. V problemu se skriva rešitev.

Zanimive so vzporednice z biologijo in uporaba mnogih bioloških terminov; med njimi izstopata evolucija in mutacija. Kralj je menil, da sta v oblikovanju pomembni tako evolucija kot mutacija. Evolucija pomeni zanj konstantno izboljševanje, kar je osnovni princip pri oblikovanju. Mutacije so pomembni preskoki, dogodki, prelomi, spremembe, ki drastično vplivajo na oblikovanje, njihova prisotnost pa dolgoročno vpliva na celotno družbo, na njeno delovanje in razumevanje. Tukaj avtorica navaja, da ostaja Kralj v razmerju med oblikovanjem in tehnološkim razvojem dvoumen, a kljub temu jasno poudari, da oblikovalec sledi tehnologiji in v njej lovi inovacijo, ki jo kasneje postavi v kontekst oblikovalskega izdelka; torej je tehnologija ključnega pomena, a vendar je oblikovalec edini, ki lahko inovacijo spravi v uporabo in korist, v prid družbe in družbenega razvoja. S tem je oblikovalec presegel samoomejevanje, ki ga je zahtevalo njegovo razumevanje vloge oblikovanja, hkrati pa goli tehnološki rešitvi dodal manjkajoči kontekst. Kralj se je zavedal, da industrijsko oblikovanje zajema vse predmete našega vizualnega in materialnega okolja.

Kratki besedili obeh avtoric bralcu orišeta Kraljev svet z dveh perspektiv in popeljeta v osrčje publikacije, ki skriva tekste oblikovalca, njegova razmišljanja na temo evolucij in mutacij v oblikovanju, predvidevanja za prihodnost ter pogled v mišljenje o vzgoji bodočih oblikovalcev. Opisi izdelkov in ponovno obujeni intervjuji obudijo občutek nostalgije. Za trenutek se bralec ustavi ob spominu na stik z njegovimi izvirnimi in umetelno dovršenimi stvaritvami, ki so nastale z evolucijo ali pod vplivom trenutnega navdiha.

»Zadnji čas je, da začnemo pametno hiteti in zavestno hoteti lažje delati in boljše živeti.« je dejal Kralj. Publikacija, ki spremlja razstavo, na 187 straneh na kratek in jedrnat način osvetljuje Kraljevo mišljenje in njegovo delovanje. Bralcu daje neprecenljiv vpogled v um pionirja slovenskega industrijskega oblikovanja. Ali kot povzameta avtorici: »Tisti, ki živijo v sedanjosti, radi povedo, da ne smemo gledati nazaj (to je vendar že mimo). Prav tako ni treba gledati naprej (slednje vendar ni mogoče). Toda obe logiki sta povsem sprti z naravo oblikovanja. Oblikovalec mora gledati tako nazaj kot naprej. /…/ Hkrati pa ni mogoče spregledati, da je oblikovanje poklic, ki dela danes za jutri. Pri čemer bo jutri lahko šele čez več desetletij. Kralj je počel prav to; razmišljal in delal za jutri.«

Avtorica recenzije: Neja Kaligaro (3. letnik IO)
6. 3. 2012
Predmet: Razvoj in teorija oblikovanja IV
Mentorica: dr. Barbara Predan
Študijsko leto: 2011/2012