Izbor študentskih recenzij razstave in/ali knjige Niko Kralj: neznani znani oblikovalec, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, 15. 12. 2011 –
4. 3. 2012:
Matevž Šmuc, Luka Gorišek in Neja Kaligaro

Uvodnik na razstavi
Kako predstaviti Nika Kralja nekomu, ki zanj še nikoli ni slišal? Najenostavneje bi se zdelo napisati: Niko Kralj je slovenski industrijski oblikovalec. S pripisom, da v Sloveniji nedvomno velja za enega od pionirjev omenjene stroke. Toda, o čem pravzaprav govorimo? Enostavno povedano, govorimo o materialni kulturi. Govorimo o tistem najoprijemljivejšem elementu materialne kulture, ki gradi naše okolje, hkrati pa je zaradi svoje navidezne samoumevnosti njen najbolj spregledan del. Na razstavi kažemo vrhunce, ki so bili (in v številnih primerih so še) okoli nas. Za njimi pa je stala ena oseba, industrijski oblikovalec Niko Kralj. Kralj je našo materialno kulturo soustvarjal skoraj celotno drugo polovico dvajsetega stoletja. Če smo natančni, vse od leta 1952, ko se je kot mlad diplomant Fakultete za arhitekturo zaposlil v tovarni Stol, v Kamniku.

V relativno kratkem obdobju osmih let je Kralj v tovarni Stol zaživel v vsem svojem potencialu. Danes, ko gledamo nazaj se zdi, da mu je – kot bi mignil – uspelo prepričati vodstvo v proizvodnjo doma oblikovanega pohištva, v zameno za stanje v katerega je prvi dan vstopil: izdelovanje licenčnih in delno spremenjenih tujih izdelkov. Povedano drugače, Kralju je že v prvem letu profesionalnega delovanja uspelo postaviti za slovensko oblikovanje dva zgodovinska mejnika: jeseni leta 1952 je pripravil program in organiziral projektantsko delo za prvo oblikovalsko-razvojno tovarniško službo, ne samo v Sloveniji, ampak v celotni tedanji Jugoslaviji, in hkrati je istega leta predstavil prototip prvega fotelja Rex. Poleg sklopljivega naslanjača Rex danes med brezčasne kose oblikovanja iz tistega obdobja prištevamo še stola Lupina in 4455. Prav slednjega je britanski zgodovinar oblikovanja, Jonathan M. Woodham, označil za prvi pravi primer slovenskega industrijskega oblikovanja.

V letu 1960 se je Kralj na pobudo Eda Ravnikarja (profesorja s Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG) pridružil ekipi predavateljev na novo ustanovljeni smeri B. Novi programa je poleg študija arhitekture omogočal tudi študij oblikovanja, toda zaradi nesoglasij in pomanjkanja kadra so študijsko smer B po dveh letih ukinili. Po nekajletni vrzeli, leta 1966, na FAGG ustanovijo Inštitut za industrijsko oblikovanje (IIO), katerega poslanstvo je bilo pedagoško in raziskovalno delo v sodelovanju z industrijo. Kralj je bil imenovan za vodjo Inštituta in na tem delovnem mestu je ostal vse do upokojitve, leta 1992. Med ključne razvojne izdelke omenjenega obdobja sodi razvoj modularnega, sistemskega pohištva. Kralj si je za ideal postavil komponibilne industrijsko proizvedene enote, ki pa bi uporabniku omogočale preprosto sestavljanje po lastnih zamislih. Ali kot je slednje razložil Kralj, s sistemom Futura, Savinja in Javor (če naštejemo le najbolj znane) si je prizadeval doseči »unikatnost skozi serijo«.

In prav z zadnjimi besedami bi lahko opisali tudi Kralja samega. Bil je svojstven raziskovalec, inovator, pedagog, toda s pomembnim dodatkom: v svojem bistvu je bil in ostal industrijski oblikovalec.