Naloga: Recenzija razstave

Letošnji Bienale vidnih sporočil je potekal od 25. oktobra do 27. novembra 2011 v Narodni galeriji v Ljubljani, hkrati pa se je v Kino Šiška odvijal 5. Mednarodni oblikovalski dogodek. Na razstavo, ki naj bi bila najpomembnejši nacionalni pregled oblikovanja vizualnih komunikacij, je žirija (sestavljena iz nagrajencev prejšnjega bienala) uvrstila 232 del. Naloga izbiranja najboljših del iz posameznih kategorij je pripadla izbrani strokovni skupini mednarodnih žirantov, prav tako pa tudi izbira nagrajenca velike Brumnove nagrade. Oba dogodka je organizirala Fundacija Brumen, ki deluje kot ustanova za promocijo oblikovanja vizualnih komunikacij.

Mednarodni oblikovalski dogodek je potekal 24. 10. v obliki strokovnih predavanj tujih žirantov, ki se ga je lahko javnost udeležila zastonj. Sodeč po številu obiskovalcev je veliko interesa za tovrstne prireditve, česar pa organizatorji niso upoštevali, saj je bilo praktično nemogoče dobiti prost sedež. Tudi izbira prostora za predavanja ni bila posrečena, saj tak tip dvorane ne nudi dobre vidljivosti projekcij. Žal smo bili lahko razočani tudi nad vsebino nekaterih predavanj, saj so nekateri predavatelji projecirali in nizali le svoja dela, ki pa si jih vsak posameznik lahko ogleda tudi sam. Pogrešali smo bolj specifično zastavljene teme s katerimi se avtorji srečujejo; kot obiskovalko me površinsko nizanje posameznih projektov pusti ravnodušno.

Zdi se mi škoda, da se Mednarodni oblikovalski dogodek pojmuje le kot enodnevni niz predavanj. Iz perspektive študentke, bi si želela organiziranih delavnic s strokovnimi gosti, kjer bi lahko svoje znanje delili tudi na bolj problemsko zastavljeni ravni. Na spletni strani Narodne galerije je zapisano, da je namen 5. BVSS okrepiti zavedanje o pomembnosti dobrega oblikovanja izdelkov in storitev – tako pri vsakdanjih uporabnikih kot pri šolajočih in strokovnjakih s področja oblikovanja, še posebej pa pri poslovnežih, menedžerjih. Prav slednja ciljna publika torej poslovneži in menedžerji se mi zdi zapostavljena, saj mislim, da jih način organizacije bienala ne vključi dovolj dobro.

Že organizacija okroglih miz v sodelovanju s strokovnimi gosti, ki bi bila naravnana, tako da bi vključevala predstavnike te skupine bi lahko veliko pripomogla k doseganju tega cilja.

Glede na to da celoten dogodek poteka skoraj en mesec, se mi zdi presenetljivo dejstvo, da se že dan po odprtju razstave in podelitvi nagrad v razstavnem prostoru ne dogaja praktično nič. Zasledila sem le eno vodstvo po razstavi. Sprašujem se, zakaj jih ni več, zakaj se ne organizira vodstva po razstavi za poslovneže, menedžerje, bodoče naročnike? Zanima me, zakaj ni vodstev in delavnic za osnovne in srednje šole?

Eden izmed namenov Fundacije Brumen je osveščanje splošne javnosti, zdi se mi prav, da bi se javnost izobraževalo že v zgodnejših letih, saj bi ta način veliko pripomogel k boljšem poznavanju oblikovalske stroke.

Bienale je v trenutni shemi namenjen le sam sebi, narejen je po principu »od oblikovalcev za oblikovalce«, sistem zaprt sam vase. Ko oblikovalci laikom razlagamo pomen naše stroke, radi izpostavljamo dejstvo, da tovrstno početje ni umetnost in ni namenjeno samo sebi. Z izbiro prostora (galerija) in s konceptom bienala pa ji dajemo prav to etiketo, ki jo vedno zavračamo.

Naslednja stvar, ki bi si jo želela kot obiskovalka bienala, je podrobnejše poročilo žirije, saj se mi zdi, da so zapisi, ki so jih posredovali, preskopi in da ne omogočajo dovolj podrobnega vpogleda v njihove strokovne odločitve. Poročila bi omogočala boljši vpogled v trenutno stanje vidnih sporočil, prav tako pa bi služila kot pomemben arhivski dokument. Menim, da bi morali biti zapisi javno objavljeni in dostopni na samem razstavnem prostor, prav tako pa tudi na spletu.

Sama postavitev razstave se mi je zdela pregledna in dobro strukturirana. Ob razstavljenih delih sem pogrešala le kratek opis razstavljenih eksponatov. Kar se mi je zdelo ob ogledu razstave zapostavljeno je bila kategorija del iz področja digitalne grafike in tv grafike, ki sta bili dostopni na dveh stacionarnih računalnikih. Menim, da bi bilo možno dela iz tovrstnih kategorij predstaviti s pomočjo večjih projekcij na samem razstavišču.

Ob ogledu razstave so se mi zdela zelo kvalitetna dela, ki so bila izbrana v kategoriji knjige in knjižni ovitki, razočarana pa sem nad kategorijo letna poročila. Kot sem opazila sta v omenjeno kategorijo prispeli le dva deli. Zdi se mi pohvalno, da so vedno kvalitetnejša dela v kategorji črkovne vrste. Eno izmed zaslug za tovrsten dvig kvalitete bi lahko pripisala Festivalu črk in delavnici tipoRenesansa, ki bi si ga lahko organizatorji bienala vzeli za zgled tudi pri načinu promocije in komuniciranja z javnostjo. Fundacija Brumen se ukvarja s promocijo oblikovanja vidnih sporočil, a prav na promociji bo potrebno še nekaj dela, da bienale ne bo izzvenel v medijih le kot večer podeljevanja nagrad.

Z gotovostjo lahko trdimo, da se raven oblikovanja vizualnih komunikacij v Sloveniji viša in da ima Fundacija Brumen pri promociji nosilno vlogo. Ker pa so v organizacijski shemi bienala še nerešeni problemi, s trenutno situacijo ne moremo biti zadovoljni.

Avtorica recenzije: Teja Smrekar (3. letnik OVK)
Predmet: Razvoj in teorija oblikovanja III
Mentor: doc. dr. Petra Černe Oven
Šolsko leto: 2011/2012