Naloga: Recenzija razstave

Še vedno se dobro spomnim, kako so nas profesorji pred približno dvema letoma z grožnjami skoraj prisilili, da se moramo udeležiti nekih predavanj, češ da so za nas »zelo koristna«. Takrat smo komaj prišli v prvi letnik, vsi ponosni, da smo bili sploh sprejeti in po pravici povedano, se mi niti sanjalo ni zakaj gre. Ampak sem seveda upoštevala nasvete in odšla na predavanja. Na Akademijo sem prišla s splošne gimnazije, brez večjega stika s tovrstnimi področji in nisem prav dobro vedela kaj naj počnem. Šele ob poslušanju teh predvanj se mi je pravzaprav začelo svitati kaj študiram. Ko so letos profesorji spet začeli priganjati in groziti, se mi je posvetilo, da se ta »stvar« imenuje Bienale vidnih sporočil Slovenije.

Letos se predavanj žal nisem mogla udeležiti, sem si pa z veseljem ogledala razstavo v Narodni galeriji. Tudi tu sem doživela novo razodetje, saj očitno nisem imela prave predstave o oblikovanju v Sloveniji. Mnogo del sem poznala že od prej, zato me kvaliteta ni presenetila, ampak sem jo pravzaprav pričakovala. Bolj me je presenetila množica imen, ki jih nisem poznala. Zavedla sem se, koliko dobrih oblikovalcev imamo v Sloveniji in vprašala sem se, zakaj jih ne poznam. Študiram oblikovanje, pa razen profesorjev, ki me učijo, ne poznam skoraj nobenega oblikovalca iz stroke. Nenehno se mi poraja vprašanje ali sem za to kriva jaz sama in moje pomanjkanje interesa, ali pa je del krivde tudi na njihovi nedostopnosti in nefunkcionalnosti šolskega sistema na tem področju. Zdi se mi, da tuje fakultete dajejo veliko večjo vrednost povezovanju teorije s prakso. Študente poskušajo čim hitreje spoznati s prakso, da dobijo občutek, v kaj se sploh podajajo, na takšen način jih tudi učijo in do konca študija jih ima večina že zagotovljene službe na svojih področjih. To se mi zdi zelo dober način, saj delodajalec spozna študenta in vidi česa je sposoben ter se odloči, če mu njegov način odgovarja. Na drugi strani pa študentje dobijo neprecenljivo izkušnjo kako sploh sodelovati z naročnikom. Seveda tudi študij v Sloveniji prinaša določene projekte in z njimi povezana znanja, ampak žal so ti projekti ponavadi preveč fiktivni in tako izgubijo svoj izobraževalni potencial.

Na moje veliko veselje se stanje počasi izboljšuje, saj se določeni profesorji začenjajo zavedati tega problema ter poskušajo v izobraževalni proces vnašati realne projekte, ker se s tem študentje največ naučimo. Zelo koristna so tudi predavanja gostujočih profesorjev ali uspešnih gostov iz tujine. Na smeri grafičnega oblikovanja se nam še najbolje godi, nove smeri kot so ilustracija, fotografija in interaktivno oblikovanje pa se mi zdijo glede tega sramotno zapostavljena in osiromašena.

Na 5. Bienalu vidnih sporočil Slovenije smo lahko videli dober primer povezovanja šolskega dela s profesionalno prakso. Veliko Brumnovo nagrado za najboljše delo bienala je prejel Aljaž Vindiš za študentski časopis Tribuna. Študentom je z veliko mero volje in vztrajnosti uspelo obuditi legendarni časopis in mu dati še dodatno slavo. V tem primeru gre predvsem za samoiniciativo, ki pa nedvomno dokazuje česa smo sposobni mladi »neizkušeni« študentje oblikovanja. Po mojem mnenju bi lahko dosegali še veliko boljše rezultate, če bi končali s to razdrobljenostjo na področju oblikovanja in se začeli bolj medsebojno povezovati in združevati. Za nas, študente oblikovanja, je trenutno vse videti precej zastrašujoče in skrivnostno, vsi smo prepričani, da nas tako ali tako nihče ne bo zaposlil, ker že imajo svoje oblikovalce in nas ne potrebujejo oziroma nočejo. Upam, da bo stanje postalo prijaznejše in bodo dali tudi nam priložnost, ker smo že velikokrat dokazali, da znamo in zmoremo.

Avtorica recenzije: Tanja Užmah (3. letnik OVK)
Predmet: Razvoj in teorija oblikovanja III
Mentor: doc. dr. Petra Černe Oven
Šolsko leto: 2011/2012