Naloga: Intervju

Stanko Bloudek

Rojen v Idriji leta 1890. Znan predvsem kot iznajditelj, konstruktor, graditelj in pedagog na športnem področju. To je dejstvo, ki ga zasledimo pri vseh krajših biografskih podatskih. Po raziskavi smo dobili boljšo predstavo o njem in njegovi osebnosti. Poleg prej naštetih nazivov je potrebno dodati še: mentor, ljubitelj, graditelj, aktivist in borec. Sicer je težko spoznati nekoga, ki je pokojen že od časa mladosti naših staršev, vendar so njegova dejanja in številni rezultati nadvse zgovorni tudi sami zase. Morda je celo malce ironično dejstvo, da Bloudek sam ni želel veliko pisati o svojih podvigih, kaj šele govoriti o njih, zato pa so z leti njegovi rezultati v tišini povedali svoje in utišali marsikoga.

Od samega začetko smo bili precej v temi, kar se tiče določenih podrobnosti. Asociacije na Planico, Ilirijo, avto Triglav smo vzeli za samoumevne. Vračanje v preteklost in branje literature nam je v glavi sprožil morda malce glasen in pretiran odmev »naslednji da Vinci«. Nismo še brali o nikomer, ki bi bil dejaven in vztrajen na toliko področjih ter da bi dosegal rezultate na nivoju, ki so bili napredni ali celo prenapredni za njegov čas. Nekje smo celo zasledili, da je umrl med delom in sicer pisanjem pisma o nadaljnih podvigih na področju smučarskih skakalnic, kar jemljemo kot misel, da ideja ni umrla z njim in se nadaljuje še globoko v prihodnost, ki sledi.

Spodbudna so nekatera njegova dejanja, ki jih večina ljudi v naši bodoči stroki (industrijskem oblikovanju ) nikoli ne bi uresničila. Seciranje golobov za lažje razumevanje letenja ni ravno v splošnih navodilih za raziskavo pri delu. Bloudek je vedno storil ta ekstremni korak več. Natančno opazovanje in analiziranje skandinavskih smučarskih skakalcev do zadnje malenkosti in končati raziskavo z besedami v smislu »Naredimo boljšo skakalnico … ne-norveško … našo … slovensko …« so stvari, ki so v današnjem času izgubile na pomenu. Svet v katerem živimo je postal digitalen, ljudje okoli nas pa virtualni. Zato mislimo, da je bila izbira Stanka Bloudka za intervju več kot primerna, morda celo obvezna.

Imeli smo priložnost govoriti z legendarnim Stankom Bloudkom. Nekaterim znan kot leteči človek, drugim kot mentor in vzornik. Njegova dela živijo z njim, kot tudi njegov sloves. Svetovno znana »Velikanka« velja kot ikona smučarskih poletov, vendar Stanko Bloudek skriva v rokavu še marsikaj.

Morda se bo zdelo malce direktno, toda bi se kot oseba vašega kova, ki je dejavna na toliko področjih, lahko poistovetila z Leonardom da Vincijem? Oba izhajata iz slikarske stroke, vendar sta se podala v inženirske vode in ustvarjala napredne ideje s pomočjo ekstremnih načinov raziskovanja kot je npr. seciranje trupel.
No, vsekakor je res, da sva oba zelo razširila svoja obzorja v številne smeri, in res je tudi, da oba izhajava iz slikarskih vod. Dodatne primerjave se bom vzdržal, saj se raje ne bi primerjal s pokojno osebo, čeprav je ta še do današnjega dne vzor in obvezni del učnega programa vsake šole.

Kakšni so občutki, ko pogledate arabski svet, ki si zastavlja (in ustvarja) megalomanske projekte ter bodo verjetno ostali nepremagani še dolga leta? Arabci so že v zgodovini sloveli po naprednih idejah, vemo pa tudi, da se je ravno na vaši »Velikanki« dosegalo najdaljše polete vse do lanskega leta.
Hja. Arabci so bili vedno precej izolirani od evropskega prostora. V moji mladosti smo o »čezmorskih« civilizacijah razmišljali kot o pravljicah, zgodbah, tako da mi je bolj pomembno razmišljati o tem kaj se dogaja na našem ozemlju in da vedno znova presegamo sami sebe z lastnimi finančnimi sredstvi. Sicer pa je vedno zanimivo poslušati kaj se dogaja tudi drugje po svetu.

Zakaj ste se po smrti pilota letala, ki ste ga skonstuirali, odločili zapustit svet aviatike? Gre vendarle za področje kjer se napake dogajajo in te niso nujno človeške.
Smrt človeka na vsakogar pusti pečat. Še posebej, če je razlog za smrt izdelek, katerega si zasnoval. Nikoli se ne bo vedelo, ali je bila krivda moja, njegova ali od nekoga / nečesa tretjega, vendar bi se verjetno ob takem dogodku vsak počutil krivega in raje pustil dogodek v ozadju in nadaljeval svojo pot v drugi smeri, neozirajoč se v preteklost.

Slišali smo da ste med prvimi naredili koncept za rolerje, ki so postali popularni šele leta po vaši smrti. Kakšni so občutki, ko slišite podatek, da so rolerji postali del široke potrošnje?
Rolerji? Kateri koncept to mislite? …

Pridemo nazaj k temu kasneje. Kot oče tako imenovane »Velikanke« kako reagirate na stanje Planice danes?
Stanje je mogoče opisati le z eno besedo: »SRAMOTA«. Z večimi pa … hja … žalostno je videti kako se zanemarja zanimive in v svetu razpoznavne projekte. Projekte, ki so – kot ste že rekli – npr. vrsto let želi slavo letalnice z najdaljšimi poleti. Več kot očitno je, da se ne vlaga v športe, v katerih smo Slovenci zmožni preseči vse meje.

Bi lahko koncept rolerjev in skakalnico v Planici označili za oblikovalski projekt?
To besedo – rolerji – ste že prej omenili … kaj je to?

Gre se za nekakšne kotalke, le da imajo kolesa v liniji.
Ahaaa … to ste mislili … a temu se danes pravi, kako že … rolerji? Hja, v mojih časih je bil ta koncept (kolesa v liniji) zamišljen za letni trening namesto zimskega drsanja. Takrat smo namreč poznali kotalke in drsalke. Toda slog vožnje je pri obeh zelo različen, zato kotalke niso primerne za letni nadomestek drsalk.

Naj se vrnem k zastavljenemu vprašanju. Rolerje bi se definitivno lahko označilo za oblikovalski projekt, saj so – vsaj v moji zamisli – nastali kot nadgradnja drsalk. Drsalke pa so po mojem mnenju bile in vedno bodo rezultat oblikovalskega procesa.

Pri Planici pa je stvar sledeča. Gre za kombinacijo arhitekture in oblikovanja. Predvsem rešitve, ki so vezane na leseno konstrukcijo nosijo oblikovalski značaj. Jasno pa je, da so bili za končni rezultat potrebni tudi kompleksni fizikalni in matematični izračuni.

Nam lahko zaupate kakšno idejo za prihodnost? Morda nekaj kar bo preseglo naša pričakovanja?
Bomo videli, odvisno od zdravja. Trenutno sanjarim o nadgradnji smuči za alpsko smučanje, saj je pred nami nova sezona. Zamislil sem si smuči, ki bi imele konkavni rob z obeh strani. Sklepam, da bi tako lažje izvedli zavoj med smuko. Kaj pa vem. Morda se motim. Pustimo se presenetiti.

Intervjuvali: Matej Colja, Miha Čuden, Žiga Radšel
Mentorica: mag. Barbara Predan
Študijsko leto: 2011/2012