RTO – Razvoj in teorija oblikovanja

1. stopnja
Predmet Razvoj in teorija oblikovanja je temeljni in obvezni teoretični predmet na vseh smereh. Zajema zgodovino oblikovanja in zgodovino teorij oblikovanja, vključujoč aktualne praksiološke vidike v okviru poučevanja načrtovanja tudi v stiku z drugimi podpornimi teoretičnimi predmeti. To velja za vse smeri: industrijsko oblikovanje, oblikovanje vidnih sporočil (vizualnih komunikacij), ilustracijo, fotografijo, nove vidne (in zvočne) medije ter unikatno oblikovanje.

Predmet je namenjen spoznavanju zgodovine oblikovanja in razvoja oblikovalskih teorij, ki nazorsko in v praksi zaznamujejo sodobno načrtovanje in ustvarjalno prakso oblikovanja bivanjskega okolja in vidnega komuniciranja v njem, smotrne opreme in uporabnih predmetov; in s tem osvojitev kritičnih vrednostnih meril skozi celostno (kompleksno in kontekstualno) obravnavo razvojnih kulturnozgodovinskih horizontov in utrditev občih (univerzalnih) in posebnih (specifičnih) oblikovalskih načel in pristopov kot so se uresničevala v preteklosti in se iz te kontinuitete z novimi pobudami in rešitvami v sodobnosti generirajo kot dejavno ustvarjalno gibalo.

2. stopnja / Razvoj in teorija industrijskega oblikovanja
Predmet v ospredje postavlja aktualna vprašanja, od univerzalnih oblikovalskih načel, metodologije v načrtovalskem procesu, pa vse do tem kot so: moč/nemoč oblikovanja, totalitarnost in globalizacija, oblikovanje in umetnost, etika in odgovornost v oblikovanju, vloga oblikovalca v družbi, trajnostno oblikovanje, oblikovanje in aktivizem, vloga arhetipov v oblikovanju itd.

Hkrati se v okviru predmeta obravnava naslednje vsebinske sklope: razvoj in teorija oblikovanja, publicistika in kritika, pedagogika in kuratorstvo. Predmet se loteva tudi specifičnih vprašanj, ki se nanašajo na značilnosti oblikovalske aktivnosti skozi analizo obstoječih projektov s pomočjo zgodovine oblikovanja, pa vse do razvijajočih vprašanj 21. stoletja.

2. stopnja / Razvoj in teorija oblikovanja vizualnih komunikacij
Predmet na drugi stopnji nadaljuje s specifičnimi vprašanji, ki se nanašajo na značilnosti oblikovalskih aktivnosti skozi analizo obstoječih projektov in gibanj iz novejše zgodovine oblikovanja 20. in 21. stoletja. Na teoretičnem nivoju se poglobljeno loteva tem kot so: univerzalna oblikovalska načela, metodologija v načrtovalskem procesu, raziskovalne metode v oblikovanju, etika in odgovornost v oblikovanju, vloga oblikovalca v družbi; predstavi pa tudi novejša področja oblikovanja, kot so informacijsko oblikovanje, storitveno oblikovanje in družbeno oblikovanje (social design).

Predmet uporablja pedagoške metode, ki študente navajajo k samostojnemu raziskovalnemu delu, in poleg predavanj, gostov in obiskov poskuša slušatelje aktivno vključiti v proces pridobivanja znanja na podlagi predstavitev, seminarjev in različnih drugih oblik, s katererimi se srečujejo s tematikami zgodovine in teorije oblikovanja.